Ves svet se avtomatizira in tudi prevajanje ni nobena izjema. Vsi poznamo Google Translate, ki je bržkone najbolj znan med strojnimi prevajalniki. Obstaja pa jih še več. V današnjem članku bomo raziskali, ali je prihodnost prevajanja res strojna. 

1. KAJ STROJNO PREVAJANJE SPLOH JE? 

Pri strojnem prevajanju gre za povsem avtomatizirano prevajanje besedil brez človekovega posredovanja (angleško Machine Translation ali MT). Strojni prevajalnik torej povsem sam proizvede ciljno besedilo. Ločimo med prosto dostopnimi prevajalniki, kot je Google Translate, in takšnimi, ki niso prosto dostopni in jih uporabljajo večinoma prevajalske agencije in podjetja, ki jih običajno tudi sami učijo po svoji meri. Vendar pozor! Strojno prevajanje ni enako računalniško podprtemu prevajanju. Pri slednjem besedilo prevede človek, ki si pri prevajanju zgolj pomaga z raznimi prevajalskimi programi, spletnimi terminološkimi zbirkami, spletnimi slovarji in podobnim. 

2. UPORABA V PREVAJALSKI PANOGI 

Pri vsem tem je treba poudariti, da povsem brez človekovega posredovanja ne gre. Sploh pri jezikih, kot je slovenščina, ki je precej kompleksna. Poleg tega je tudi baza slovenskih prevodov, ki so na voljo, med manjšimi. Kajti večja kot je baza prevodov, boljši so strojni prevodi. Strojno prevajanje prav tako ni primerno za vse vrste besedil. Zatakne se predvsem pri kreativnejših besedilih, ki vsebujejo veliko besed in besednih zvez s prenesenim pomenom. 

3. BOMO PREVAJALCI KMALU BREZ DELA? 

Dejstvo je, da se strojni prevajalniki pri nekaterih jezikovnih kombinacijah, na primer pri prevajanju iz francoščine v angleščino, in pri nekaterih besedilih, na primer precej standardiziranih besedilih, zelo dobro obnesejo. Vendar še vedno niso sposobni brez prevajalčeve pomoči proizvesti povsem sprejemljivega končnega besedila, ki bi bilo primerno za javno uporabo. Brez prevajalcev torej ne bo šlo.